Ooo ne… O šit… Spet zajebu sem…

Tvoj pogled mi vse pove,
nek’ zajebu sem in te užalu
bohve, kdaj pa kje?

Zato mi oprost,
da sem te izdal.
Moj ego je ta, k me je silu,
jaz pa sem se mu vdal… in postal…

Včasih sem res malo nor,
k en kreten zabit nardim
prav tist, kar rečeš - ne.
In tako se name skos jeziš,
u - si rekla ne?

In si šla…
Lohka rečem saj sem tip,
a v bistvu sem bedak.

Z glavo skozi zid,
dobr dej sem mal poglej,
a ne vidiš da’s že čisto zbit?
Dobr se poglej!

Do konca je zaribu in šu do dohtarja,
kaj z njim narobe je, da čist vse mu živce žre?
Ti morš se mal sprostit, mu terapijo da,
zdaj vse bo bolje, svet ma barve, don’t ignore it!

Boris staknu si ignoris,
ignoritis maš, zato ne znaš pustiti se ljubiti.
Vzam tableto dobre volje, reset u glav,
pa boš taprav, Boris - Boris IGNORiS.

Nauču se je dihat, razklenil je pesti,
sprejel je samga sebe in tudi vse ljudi.

Boris, jebeš ta ignoris,
ignoritis maš, zato ne znaš pustiti se ljubiti.
Vzam tableto dobre volje, reset u glav,
pa boš taprav, Boris - Boris IGNORiS.

Božično vzdušje, prazniki,
četudi v družbi,
osamljen sem te dni.
Kako si ti?

Mislim, da sem se letos kar izkazu.
Sem napisu to Božičku,
pa da je ziher še Dedku Mrazu.
Letos sam eno željo mam…

Ej prid do mene,
js bi hotu tebe gret!
Na ta večer imela bova mir,
naj pada sneg!

Naj uresniči se,
saj Božič je,
rad bi te sam objel!
(če bi to smel)

Se še spomniš,
ko bila si neznanka tako kot jaz?
In oba po isti poti
sva vštric life furala kar se da.

Jaz pa ti, sonce je sijalo
in vse dni, ko nebo se je bleščalo…
Se še spomniš?
A še pomniš?

Nikoli ne pozabi ti,
na vse stvari ki so bile,
le jaz in ti, sonce je sijalo pa te reči.

Sej veš ker z mano si od nekdaj,
zmeri in povsod.
Poznaš me, poznam te…
Sej veš kaj mislim,
a veš da mislim,
da s tabo živet je top.

Nekoč, ko tebe sem spoznal,
dotlej ljubiti nisem znal.

Men se zdi… men se zdi, da ura teče vedno bolj hitrej.
Men se zdi, da vse ma svoje meje, morva se mal umirit.

Vdihniva… drug drugega.
Povej mi zdaj, pokaži mi,
pokaži, da sem tvoj najdražji.
Dvigava… letiva vse do neba.
In ena stvar in ena bit,
naravno stanje - vulkan meteorit.

Deli tko kot jaz - deli to bolj počas!
Deli tko kot jaz - a greva bolj počas?

Nemirna si, ko lebdiš razgaljena.
V globini tvojih jam
mesto sveto bova ustvarila.
Dihajva… vrhunec za oba.
Neskončnost tvojega vesolja
mesto sveto, misel - večna vez.

Deli tko kot jaz - deli to bolj počas
Deli tko kot jaz - a greva bolj počas? - Pejva bolj počas!

Sem ti hotu voščit, pa te nisem dobu.
Dan minil je, pa čestitat nisem zmogu.
Zdaj počutim se slabo, ker zame nisi kr nekdo,
JanBerce - ostani moj prjatu.
Zdaj počutim se slabo, ker zame nisi kr nekdo,
JanBerce - ostani moj prjatu.

Slišim, da skrbi imaš velike.
Upam, da dobro bo vse in mislim nate.
Naj ti bo naklonjeno, ker ti nisi kr nekdo,
JanBerce - da ati boš rato!
Naj ti bo naklonjeno, ker ti nisi kr nekdo,
JanBerce - zdej fotr si ratu!

JanBerce, nasmehni se!
To življenje je, eno le!
JanBerce, zdaj morš močn bit!
Svoje srce si okrepit!

Jan, stojim ti ob stran,
pa tut, če si v Bistrci - Slovenski Bistrci.
Ne vem, kolk hudo ti je,
a je sreča, al so solzice?

Od tuki pošiljam ti tisočero želja,
naj te sreča obdane,
naj te življenje prevzame!

Janez je poseben tip,
spet predstavlja nov princip.
Komaj zjutraj vstane, že razlaga plane,
kako se reši svet.

Taprav Slovenc je diplomat,
v oštariji fura nov mandat.
Vse se ve, kdo je kriv - kdo ne,
sam to pa ne, kaj bo jutr..

Janez spet je dobu glas,
Janez govori za nas,
Janez... reši nas!

Nov dan za nov dekret,
nova dimenzija za svobodn svet.
Pravila so za nas, za vas pa ne,
za vas pa ne!

Ziher smo bli, da se kle nau zgodil,
ziher smo bli, da bo hitr minil.
Ziher smo bli, da dost smo stran,
a noč je kmalu zamenjala dan.

Okuž kolega, okuž soseda,
okuž svojo mamo, medtem k te gleda.
Draga povej mi, a ti si okej?
Js neki sm čudn, kaj bova zdej?

Karantena za naju in tut za soseda,
vse je zaprto, na svetu je zmeda.
A vsaj na sprehod lahko se gre?
Mogoče samo če noben ne izve!

Zmanjkal je mila, dostava je gnila,
kdaj bova zuni lah pivo spet spila?
WC papirja se sploh ne dobi,
pogledam v tvoje solzne oči.

S covid testom v roki stojiš pred mano,
pa lih k sm mislu it po hrano!
Zadnji čik še pokadim,
podira svet se - najin.

Spet si čist v svojem svetu,
dej ta mobitel iz rok.
K enkrat na’m sploh nič več reku
ampak sam spoku bom od tod.

Na internet…
V tvoj oblak, na tvoj digitalen planet,
kjer utrip srca, nič-ena je zamenjala.

Dost nism rabu, da sm pošteku,
da vtičev v kodi tej je dost.
Še virus me bo maltretiru,
zdej k okužl so tvoj port.

Na internet… v ta digitaln svet, sem vpet.

Na internet…
V tvoj oblak, na tvoj digitaln planet,
kjer utrip srca nič-ena je zamenjala.

Na internet…
V tvoj oblak, na tvoj digitaln planet
se ne vrnem več, vsaj ne še zdaj,
kar nardila si, je preveč,
ker premamu te je keš.

Pojdi, pa boš vidu bedo in dobroto na tem svetu,
lahko je pamet’vat, boš mogu sam it preko.
Pretekle šanse, morebitne zmage in romance,
divje sanje, živel si zanje, kaj ti še verjameš vanje?

Moj korak od malih nog, vse bolj resno se podajal je okrog,
še hodim tja, v čas, ki ga z legendami živim.
Moj poklon in hvala za vse!
Vsakemu od njih najboljše in vso srečo od srca želim.

PlejsCrew je furu sceno, bli smo faking team!
Neustavljivi v svoji iznajdljivosti.
Od malih nog vse bolj resno smo podajal se okrog…

Pojdi, pa boš vidu bedo in dobroto na tem svetu,
lahko je pamet’vat, boš mogu sam it preko.
Pretekle šanse, morebitne zmage in romance,
divje sanje, živel si zanje, kaj ti še verjameš vanje?

Vsakemu od njih najboljše in vso srečo od srca želim,
Sandi Medo, Jan Bercetov, Đakoza, Panjan, Greč,
Timzi, Simke, Maco, Tomzi, bratec Jure,
Blaž Oražem, Ana Marija Kim…

Ko zjutraj se zbudim,
odprem oči in zdi se mi,
da vse normalno je.

A ko vid se mi zbistri,
za mano pride to spoznanje,
v karanteni si.

Samoizolacija,
to zdaj moja je frustracija.
Cela nacija, cel svet,
zdaj postaja drug planet,
mogoče mogu bo umret.

Ta distanca me duši,
zato pa čakam boljše dni...
na boljše dni.

Samoizolacija,
to zdaj moja je frustracija.
Cela nacija, cel svet,
zdaj vrti se v drugo smer
zgubu sem duševen mir.

Ne bodi otožen,
nasmehni se kdaj.
Vse bo v redu,
ko prideš nazaj.

Vsi kdaj požremo grenko zdravilo,
to me življenje je naučilo.

Daj le pogumno naprej,
dej dej, še zadnjo vrstico, še zadnji poskus,
še zadnji košček u sestavljanki.

Včasih je prov beda,
pa kaj - pa kaj?
V življenju pač tako je,
obrni se naprej, ne glej nazaj.

In spet smo tuki zdej,
da vidl bomo štorijo,
k jo vsi že poznamo od prej.

Parlamentarniški postroj,
preštevanje glasov,
pametovanja - kdo ma prov?

Črnobela druščina,
si za al prot?
Pa da slučajno nau pomot!

Za vas imamo nov obraz,
nov izraz,
ki delal bo za nas.

Živela stranka TaPaTa,
naj popelje nas v svet,
kjer vlada red.

Stanovanja, službe, boln’ca,
zgradil bomo za vas,
vi sam sam volte za!

Za nas, za nas!

Siv deževen dan,
o kdaj že šel boš stran.
Jezen sem, a nič mi ni,
a vendar me boli.

A sva še ti pa jaz,
a lohka rečem to naglas?
Kričim v sebi, krvavim,
naj snežinke prinesejo mi…

Bel odsev, spokojnost,
tisočero pozitiv
in če ti sede lahk premikaš gore,
kdaj bo konc te nočne more.

Alo stari! Pa sej je faking čist hudo,
pa še boljše bo…
Čez ta proces pač moral boš.

Si nikoli ne priznaš,
da se v bistvu enkratno imaš.
(A kaj bi ti govoru, hej!)
Dej poglej me in povej!

Da sva še ti pa jaz,
da naj me ne boli poraz,
ker zmaga nič pomeni ti,
zgleda, da so pršl taki dnevi.

K mi gre vse na kurac, pač taki dnevi…
Puste me pr miru - hvala, ampak res ne bi…
Puste me pr miru, spizdi odjebi, pač taki dnevi…

Ooo, kako se ta svet sveti…
In če kdaj, potem ta trenutek zdaj,
dobro bi blo umreti.

Ooo, kako se ta svet sveti…
Ne morem opisat, nimam besed,
dobro je živeti.

Bilo je skor tako,
kot da bi sodu v pravljico…
Nerealno, izvenzemeljsko…

In zdej tam stojim…
Občutek, da sem zuni sebe, ni več mene,
le še prah v oblaku, ki sonce ga svetli.

In sem šel…
In sem šel v ta kraj,
kjer videl sem sijaj,
ko pogledal sem nazaj.

In sem šel v ta kraj,
kjer videl sem sijaj,
ko gledal sem nazaj.